Jesensko jadranje Jadralnega kluba Ribnica – Istra 2014

 

Jadralni klub Ribnica - Jesensko jadranje - tokrat Istra

 

Tradicionalno klubsko jesensko jadranje v mesecu oktobru, Istra vabi

 

Kot se za Jadralni klub Ribnica že kar spodobi, je v mesecu oktobru čas za klubsko jadranje. V letošnjem letu so imeli nekateri člani kluba že kar kronično pomanjkanje časa, zato je bilo tokrat kandidatov za jesensko jadranje še manj kot spomladi. Ker je bilo tudi v oktobru vreme precej deževno, kar je pravzaprav najslabša varianta za jadralce in njihovo jadranje, saj dež poleg vlage običajno prinese s seboj bodisi brezvetrje ali pa nevihto, je na predlog predsednika kluba padla odločitev, da izkoristimo ponudbo enega od članov kluba, edinega med nami, ki je lastnik jadrnice, da izvedemo jadranje z njegovo barko. To je malo čez 9 m dolga jadrnica Show 29 s petimi ležišči. Torej ravno prav za prijavljeno število jadralcev. Seveda je bila na ta način odprta tudi možnost, da jadranje v primeru res slabega vremena odpovemo. Jadrnica z imenom Manta 2 je privezana v Izoli, zato je bila seveda edina možnost za jadranje Istra. Ker pa večina članov še ni jadrala po morju ob Istri je bila ta ideja tudi po tej plati interesantna.

 

Člani kluba, ki smo se udeležili tokratnega jadranja po Istri.
Člani kluba, ki smo za jadranje izbrali morje ob Istri.

 

 

Za začetek jadranja smo določili 11. oktober, petek popoldan. Na jadrnico Manta 2 smo obesili zastavico z napisom Jadralni klub Ribnica in zapustili Izolo. Pot nas je seveda vodila najprej v Piran, kjer je bilo treba opraviti obvezno odjavo, nato pa smo nadaljevali jadranje proti hrvaškemu morju in mestu Umag. Če nas je do Pirana spremljalo brezvetrje, pa je v Piranskem zalivu zapihal veter in naše jadranje se je lahko začelo. Istra nam je postregla z dovolj močnim Jugom, ki nam je napenjal jadra Mante 2 vse do Umaga, kamor smo prijadrali v rahlem mraku. Ker je od marine, kjer smo prenočili, do Umaga precej daleč, smo se morali zadovoljiti s pogledom na mesto le z morja.

 

Jadranje jadralnega kluba Ribnica in morska lepotica
Klubsko jadranje nam je pred Istro postreglo z ogledom te lepotice.

 

Istra s svojimi obalnimi mesti nudi veliko pristanov in zatočišč, potrebno je le izbrati ustrezne razdalje in se podati na jadranje. Po ogledu navtične karte in vremenske napovedi za naslednji dan smo za drugo prenočevanje izbrali Rovinj. Za vmesni postanek med jadranjem pa smo zapluli se v Limski kanal, proti votlini, znani po tem da, je v njej živel samotarsko življenje Romuald iz Ravene, znan po čudežih in jasnovidnosti. Sedaj je pred njo gostilnica, ki pa je je bila v tem letnem času že zaprta, zato smo si na prijetnem lesenem pomolu v sončnem vremenu pripravili malico iz lastnih zalog in si tudi privoščili tudi kopanje v še vedno dovolj toplem morju.

 

Pogled na Istrski Limski kanal iz Romualdove votline. V njegovih časih je imelo jadranje drug pomen. Pa tudi gostilne pred vhodom ni bilo.

 

Po tem okrepčilu nas je jadranje z Jugom v premec pripeljalo v Rovinj, eno večjih obalnih mest, ki jih premore Istra. Tu smo privezali Manto 2 na mestni pomol na način, ki smo ga nekateri videli prvič. Namesto muringa je bila namreč v vodi boja. Tak način privezovanja ni sicer nič posebnega, pripraviti si je treba le dovolj dolgo privezno vrv, saj vas prekratka lahko prisili v ponovitev postopka pristajanja. Po kar dolgem celodnevnem posedanju na jadrnici, je bilo pred večerjo prijetno malo pretegniti ude po mestnih ulicah in tako spoznati Rovinj. Zjutraj smo pred odhodom na jadranje ponovili sprehod, vendar to pot ne ob obali, temveč smo se povzpeli na najvišjo točko mesta, kjer stoji glavna cerkev, vidna tudi z morja že od daleč in zato služi tudi kot orientacijska točka navtikom. Tukaj smo tudi s pomočjo že posnetih fotografij ugotovili, kako zelo so si podobni zvoniki cerkva večjih krajev vse od Izole naprej in po večjem delu Istre.

 

Istra in hrvaško morje članov kluba niso prikrajšali za užitkarsko jadranje.
Istra in hrvaško morje članov kluba niso prikrajšali za užitkarsko jadranje.

 

Po izplutju iz Rovinja smo nadaljevali jadranje proti jugu in Jugu, ki je še vedno vlekel. Jadranje nas je pripeljalo v bližino Brionov, otokov pred Pulo, znanih iz zgodovine in časa Josipa Broza Tita, kjer smo se glede na čas dneva že začeli dogovarjati o naslednjem možnem kraju prenočevanja, saj smo želeli, glede na razdalje, ki so nas še čakale, pa tudi glede na vremensko napoved, ta dan prijadrati čim višje ob Istri tudi nazaj. Zato smo se odločili le za krajši postanek in ogled Pule, nato pa že obrniti nazaj proti domu.

 

Manta 2 s člani Jadralnega kluba Ribnica pluje proti Rovinju - Istra.
Manta 2 s člani Jadralnega kluba Ribnica pluje proti Rovinju - Istra in končuje jadranje za ta dan.

 

Pula nam je na vhodu v zaliv, postregla s skrajnim nasprotjem med sedanjo industrijsko dobo in antično dobo. Na eni strani je pritegnil pogled na ladjedelnico, na drugi pa znamenita arena iz časov Rimskega imperija. Ker smo kot odmor za jadranje uspeli na pomolu dobiti dovoljenje za brezplačen privez le za poldrugo uro, je padla odločitev, da si v Puli ogledamo le areno in to tudi tudi znotraj. Meni osebno prisotnost na takšnih mestih resnično da nekakšen občutek brezčasnosti.

 

Najjužnejša točka tokratnega klubskega jadranja po Istri je bila znamenita Puljska arena.
Najjužnejša točka za tokratno klubsko jadranje po Istri je bila znamenita Puljska arena.

 

 

Po krajšem namakanju presušenih grl, pa je že bilo treba odvezati barko in zapustiti največje mesto Istre. Obrnili smo proti severu in sedaj z ugodnim vetrom nadaljevali jadranje proti naslednjemu prenočevanju. Kot najboljša možnost, čeprav pot ni bila kratka, se je pokazalo, da se še za eno noč vrnemo v Rovinj.

 

Med Jadranjem po Istri smo člani kluba naleteli na take, umetniško isklesane. kamnite bitve.
Med Jadranjem po Istri smo člani kluba naleteli na take, umetniško isklesane. kamnite bitve.

 

Naslednji dan je za jadranje še vedno ugoden veter potiskal Manto 2 proti Vrsarju in Poreču. Seveda je v obeh krajih sledil obvezen krajši sprehod po mestu. V Vrsarju so pritegnile pogled umetniško izklesane kamnite privezne bitve, za kaj več pa bi se morali ustaviti za daljši čas. Pa tudi Poreča nismo videli prav veliko, saj nas je že kmalu zaustavila res prijetno urejena vinoteka. Kdo ve zakaj se je okrog nas kmalu zbrala prijetna družba iz različnih držav od Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije in Nemčije, tako da je par uric minilo kot bi mignil. Zato je bilo treba potem, ko se je družba razšla, kar pohiteti v smeri proti Novigradu, saj se je za to noč napovedovala precej huda nevihta. V Novigrad smo prijadrali že v mraku in z morja opazovali veliko jato ptic, ki sicer gnezdijo v drevju okoli glavne mestne cerkve, kako so med letom tvorili zanimive oblike, ki so se prelivale ena v drugo. Nočna nevihta je res prišla, vendar se v zavetju pristanišča sploh nismo zavedali kako huda, dokler nam to zjutraj niso povedali domači ribiči. 

 

Nova znanstva popestrijo članom kluba jadranje po Istri.
Nova znanstva popestrijo članom kluba jadranje po Istri.

 

Po opravljenih odjavnih postopkih na Kapitaniji v Novigradu se je jadranje nadaljevalo proti matični marini v Izoli. Pravzaprav to edini dan ni bilo jadranje. Jasno nebo in mirno ozračje nas je prisililo, da smo pluli s pomočjo motorja celo pot. Tako se potovanje, kljub hitrejšemu napredovanju zdi počasnejše, saj nas, kot navdušence, jadranje bistveno bolj zadovolji in kratkočasi. Seveda je pred ciljem sledil se enkrat postanek v Piranu, kjer je bilo potrebno na kapitaniji ponovno urediti papirje.

 

Predno klub nadaljuje jadranje proti slovenskemu morju, je treba v enem od severnih mest Istre urediti uradno odjavo.
Predno klub nadaljuje jadranje proti slovenskemu morju, je treba v enem od severnih mest Istre urediti uradno odjavo. Tokrat smo to storili v Novigradu.

 

Na poti proti Izoli smo izvedli še kratek poskus jadranja, ki pa smo ga hitro prekinili, saj je bilo vetra res samo za vzorec, zato se je naše tokratno jadranje zaključilo dan prej kot naše pomorsko potovanje.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.